Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti sistema ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2017. Revidiranca sta bila Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo) in Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). 

Računsko sodišče meni, da sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami vključno s preprečevanjem odpadnih nagrobnih sveč oziroma zmanjševanjem porabe nagrobnih sveč v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bil dovolj učinkovit. 

Ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami urejajo pravila, določena v več uredbah in drugih aktih, v katerih se za odpadne nagrobne sveče uporabljajo različni pojmi s področja odpadkov. To povzroča nepreglednost in po mnenju računskega sodišča tudi ne daje dobre podlage za učinkovito seznanjanje s sistemom in za delovanje sistema ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Nepreglednost pa se še dodatno povečuje, ker odpadne nagrobne sveče v strateških dokumentih praviloma niso omenjene oziroma jih ti ne obravnavajo kot samostojen odpadek. Ministrstvo v operativnih programih v skladu s strateškimi usmeritvami evropskih politik sicer določa cilje na področju ravnanja z odpadki, vendar pa cilji posebej za odpadne nagrobne sveče kot vrsto odpadka niso določeni. 

Ministrstvo ni posebej določilo ciljev preprečevanja odpadnih nagrobnih sveč oziroma zmanjševanja porabe nagrobnih sveč in zato tudi ne spremlja preprečevanja oziroma zmanjševanja porabe nagrobnih sveč. Ministrstvo je leta 2011 izvedlo medijsko kampanjo Bi prižgali letos svečo manj?, ki je bila usmerjena k najširši javnosti ravno z namenom zmanjševanja porabe nagrobnih sveč. To kampanjo ministrstvo letno pred praznikom dneva spomina na mrtve obudi s sporočili za javnosti, ki so spodbudila še nekaj iniciativ na družabnih omrežjih. Ministrstvo se strinja z mnenjem računskega sodišča, da je treba vsaj pred 1. novembrom, ko se prižge največ nagrobnih sveč, ozaveščati javnosti o posledicah pretiranega prižiganja nagrobnih sveč in vplivih na okolje. 

Sistem ravnanja z odpadki omogoča, da se reciklira v povprečju 97,8 odstotka predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč oziroma 95,8 odstotka zbranih (prevzetih) odpadnih nagrobnih sveč, vendar pa pri tem računsko sodišče opozarja, da teh rezultatov ni mogoče v celoti preveriti in da obstajajo razhajanja med evidencami in podatki. Slab nadzor ministrstva nad evidencami in podatki po oceni računskega sodišča dodatno zmanjšuje učinkovitost sistema. 

Sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami je bil v obdobju, na katero se nanaša revizija, inšpekcijsko nadzorovan, čeprav manj kot v prejšnjih letih. Postopki, povezani z obračunavanjem, plačevanjem in nadzorom nad okoljsko dajatvijo za nagrobne sveče, ki so v pristojnosti FURS, potekajo učinkovito. 

Glede na skromen znesek pobrane okoljske dajatve, ki povprečno znaša le 24.780 evrov za 6.418.509 kg nagrobnih sveč v letih 2015 in 2016, pa računsko sodišče ocenjuje, da okoljska dajatev za nagrobne sveče ni ekonomski oziroma finančni instrument, s katerim bi se lahko pospeševalo in spodbujalo doseganje ciljev na področju varstva okolja.

Računsko sodišče je ministrstvu naložilo izvedbo popravljalnega ukrepa in podalo nekaj priporočil, ki naj ministrstvo spodbudijo, da prouči primernost in izboljšave obstoječe ureditve sistema.