V svetu sodobnega korporativnega upravljanja postajajo prejemki poslovodnih oseb gospodarskih družb (v nadaljevanju: direktorji) vse bolj pomemben instrument lastniške politike, Republika Slovenija spada med države članice Evropske unije z najvišjim deležem gospodarskih družb v lasti države, zato je smotrnost ureditve tega področja pomembna tudi z vidika gospodarne uporabe javnih sredstev. Računsko sodišče se je na ta izziv odzvalo z izvedbo revizije ureditve prejemkov direktorjev družb v večinski lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: družbe v lasti RS in LS). Revidiralo je učinkovitost poslovanja Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) in Slovenskega državnega holdinga, d. d. (v nadaljevanju: SDH) pri ureditvi prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti RS in LS med letoma 2016 in 2017.
Računsko sodišče je podalo mnenje, da vlada in ministrstvo pri urejanju prejemkov direktorjev družb v lasti RS in LS nista bila učinkovita, medtem ko je bil SDH le delno učinkovit.
Računsko sodišče je ugotovilo, da vlada pri urejanju prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti RS ter LS med letoma 2016 in 2017 ni bila učinkovita. Vlada namreč ni strateško uredila prejemkov direktorjev družb v lasti RS in LS, saj v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni spremljala in posodabljala izhodišč za politike prejemkov direktorjev družb v lasti RS in LS. Vlada prav tako ni spremljala učinkov veljavnih predpisov v zvezi s prejemki direktorjev teh družb, zato jih tudi ni posodabljala glede na ugotovljeno dejansko stanje. Vlada ni vzpostavila pogojev za izdajo soglasij k politikam prejemkov direktorjev družb v primeru, če se te razlikujejo od določil Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZPPOGD). V okviru lastne organiziranosti vlada ni določila posebnih pravil za vodenje postopkov in pripravo gradiv ter sodil, na podlagi katerih bi obravnavala in se odločala o podaji soglasja k politikam prejemkov po 23. členu Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Vlada je v družbah, s katerimi je sama upravljala, le delno poskrbela za učinkovito izvajanje nalog skupščine, ki se nanašajo na spremljanje in usmerjanje politik prejemkov direktorjev v teh družbah.
Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo pri nadzoru nad določanjem prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti RS in LS med letoma 2016 in 2017 ni bilo učinkovito. Ministrstvo je le delno vzpostavilo pogoje za izvajanje nadzora po ZPPOGD tako, da je pripravilo predlog internega navodila, ki je podrobneje urejalo postopke izvajanja posameznih nadzornih aktivnosti ministrstva, vendar pa navodila ni sprejelo v obliki pravno veljavnega internega akta, temveč ga je uporabljalo kot neformalen dokument. Ministrstvo ni bilo učinkovito pri izvajanju nadzornih aktivnosti, ki se nanašajo na preglede prejetih pogodb, zaznavanje kršitev določb ZPPOGD v praksi, ukrepanje v primeru ugotovljenih nepravilnosti in svetovanje uporabnikom zakona.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je bil SDH pri spremljanju in določanju politik prejemkov direktorjev gospodarskih družb v lasti RS, s katerimi upravlja, med letoma 2016 in 2017 delno učinkovit. SDH je le obdobno in necelovito spremljal izvajanje politik prejemkov direktorjev družb, s katerimi upravlja, in zanje ni podal dodatnih usmeritev, tako da se je s podatki o prejemkih direktorjev v večini primerov seznanil na rednih letnih skupščinah družb oziroma je ta podatek razbral iz letnih poročil družb. SDH je v omejenem obsegu načrtoval in pripravil politike prejemkov za direktorje družb, ki zahtevajo drugačno ureditev prejemkov od splošnih pravil ZPPOGD.
Računsko sodišče je od vseh revidirancev zahtevalo predložitev odzivnega poročila, kjer morajo izkazati izvedbo večjega števila popravljalnih ukrepov za odpravo nesmotrnosti, in jim podalo številna priporočila za izboljšanje poslovanja.
