Računsko sodišče je v reviziji preverilo uspešnost in učinkovitost poslovanja Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2015 tako, da je iskalo odgovor na vprašanje: ali Republika Slovenija ustrezno načrtuje ter učinkovito in uspešno izvaja ukrepe v zvezi z obravnavo humanitarnih migrantov. Pri tem je ocenjevalo tako uspešnost in učinkovitost obravnave prosilcev za mednarodno zaščito kot tudi uspešnost in učinkovitost obravnave oseb z mednarodno zaščito.
Ministrstvo je bilo učinkovito pri izvajanju ukrepov v zvezi z obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito. O priznanju mednarodne zaščite je odločalo v skladu s predpisi ter pregledno, enotno in ponovljivo, pri tem pa sredstva za izvedbo postopkov ter posameznih ukrepov in projektov pregledno evidentiralo in porabilo v skladu z načelom gospodarnosti. Ministrstvo je v letu 2015 prejelo 277 prošenj (kar je na primer 33-krat manj kot v letu 2000) in jih rešilo 265. Za obravnavo prosilcev je porabilo 1.811.493 evrov, od tega je skoraj petino (19 odstotkov) sredstev črpalo iz evropskih skladov. Računsko sodišče je potrdilo, da so stroški obravnave posameznega prosilca za mednarodno zaščito odvisni predvsem od trajanja postopka. Pri tem je ugotovilo, da je ministrstvo več kot 98 odstotkov prošenj za mednarodno zaščito na prvi stopnji rešilo prej kot v šestih mesecih. Pri ostalih prošnjah, ki jih je bilo manj kot 2 odstotka, je postopek trajal dlje predvsem zaradi vključevanja izvedencev in drugih procesnih dejanj v okviru postopkov odločanja, ki jih ministrstvo v skladu z evropskimi predpisi mora izvajati. Ministrstvo tako ni imelo neposrednega vpliva na skrajšanje teh postopkov, s tem pa tudi ne na zmanjšanje stroškov.
Tudi ukrepe v zvezi z obravnavo oseb z mednarodno zaščito, za katere je bilo v letu 2015 porabljenih 527.449 evrov (od tega je ministrstvo 59 odstotkov sredstev črpalo iz evropskih skladov), je ministrstvo učinkovito izvajalo. Vsi ukrepi so bili namreč izvedeni v skladu s predpisi in na voljo vsem 127 osebam z mednarodno zaščito. Za izvedbo ukrepov so bili zagotovljeni potrebni viri, poraba sredstev za izvedbo projektov z zunanjimi izvajalci pa je bila pregledno evidentirana. Čeprav iz pregledanih osebnih integracijskih načrtov ni bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil učinek posameznih izvedenih projektov na integracijo posamezne osebe z mednarodno zaščito, so bili projekti pregledno izvedeni, sredstva pa porabljena v skladu z načelom gospodarnosti. Po oceni računskega sodišča bi lahko bili ukrepi v zvezi z obravnavo oseb z mednarodno zaščito še bolj učinkoviti, če bi ministrstvo evidentiralo in analiziralo vse aktivnosti, ki se jih je oseba udeležila, in na podlagi rezultatov analiz sprejemalo odločitve glede nadaljnjega izvajanja posameznih aktivnosti.
Ministrstvo je ustrezno načrtovalo obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito, saj je bil cilj v Proračunu Republike Slovenije za leto 2015 ″zagotavljati obstoječi nivo pravic prosilcev za mednarodno zaščito, kot ga določajo zakonski in podzakonski predpisi″ razumen, realen, dosegljiv in časovno opredeljen, posamezni ukrepi in projekti v zvezi z obravnavo prosilcev pa so mu smiselno sledili. Doseganja nekaterih ciljev, določenih v Slovenskem nacionalnem programu Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), zaradi njihove nenatančnosti ni bilo mogoče potrditi, vendar je bilo ministrstvo uspešno pri doseganju cilja iz Proračuna Republike Slovenije za leto 2015.
Načrtovanje obravnave oseb z mednarodno zaščito ni bilo v celoti ustrezno. Cilji v različnih dokumentih načrtovanja med seboj niso bili povezani in usklajeni, poleg tega pa večinoma tudi niso bili natančni, jasni, merljivi in dosegljivi. Cilji iz Proračuna Republike Slovenije za leto 2015 so se po eni strani nanašali na uspešnost zagotavljanja pravic na področju integracije, po drugi strani tudi na zagotovitev uspešne integracije oseb. Cilj iz Slovenskega nacionalnega programa Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) pa se je osredotočal na čim večjo stopnjo vključenosti oseb z mednarodno zaščito. Zaradi neusklajenosti ciljev ni bilo mogoče potrditi, ali skuša ministrstvo doseči le cilj glede zagotavljanja pravic za integracijo (zgolj pomoč pri integraciji) ali skuša doseči tudi cilj glede uspešne integracije oziroma čim višje stopnje integracije oseb z mednarodno zaščito.
Računsko sodišče je ocenilo, da je ministrstvo uresničilo cilj iz Proračuna Republike Slovenije za leto 2015 "uspešno izvajanje integracijskih ukrepov", saj so bili vsi projekti izvedeni v skladu namenom in so bile vse storitve izvajalcev na voljo vsem osebam z mednarodno zaščito.
V skladu s cilji, ki si jih je zastavilo, naj bi ministrstvo spremljalo uspešnost integracije, vendar to ni bilo mogoče, saj ministrstvo ni opredelilo pojma integracija. Ministrstvo ni moglo oceniti, ali je posameznik zadostno integriran tudi zato, ker so za integracijo oseb z mednarodno zaščito deloma odgovorni še nekateri drugi deležniki (vsaj še na področju šolstva, zaposlovanja in sociale). Ne nazadnje pa je, kljub naporom ministrstva, integracija posameznika odvisna tudi od njegove volje. Zato ministrstvu ni mogoče v celoti pripisati odgovornosti za zagotavljanje uspešne integracije oseb z mednarodno zaščito. Računsko sodišče je ocenilo, da je ministrstvo izvajalo ustrezne aktivnosti, ki so dejansko prispevale k integraciji.
Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora ministrstvo izkazati, da je izvedlo analizo, s katero je potrdilo ali ovrglo potrebo po pripravi predloga novega strateškega dokumenta o obravnavi humanitarnih migrantov. Podalo je tudi priporočili glede načrtovanja obravnave humanitarnih migrantov, ki se nanašata na natančnejše določanje ciljev in sistemsko vključevanje drugih deležnikov (na primer lokalnih skupnosti) v načrtovanje ukrepov.
