Računsko sodišče je izvedlo revizijo uspešnosti Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: MZZ), Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju: MK) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2019 pri doseganju ciljev, opredeljenih v Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju ter Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov, to je na področju sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo na področjih kulture, znanosti in izobraževanja.
Republika Slovenija je imela na področjih kulture, znanosti in izobraževanja konec leta 2019 sklenjenih 51 mednarodnih pogodb oziroma bilateralnih sporazumov. Po vstopu v Evropsko unijo Republika Slovenija ne sklepa več novih sporazumov o sodelovanju na področjih kulture, znanosti in izobraževanja s članicami Evropske unije, razen s sosednjimi državami. Republika Slovenija je imela konec leta 2019 v tujini odprta 2 znanstveno-kulturna centra, in sicer na Dunaju in v Berlinu.
Računsko sodišče je revizijo izvedlo kot drugo vzporedno revizijo v sodelovanju z Računsko komoro Ruske federacije na podlagi v letu 2006 podpisanega Memoranduma o soglasju o sodelovanju med Računskim sodiščem Republike Slovenije in Računsko komoro Ruske federacije.
Po mnenju računskega sodišča so bili vlada, MZZ, MK in MIZŠ sicer dovolj uspešni pri doseganju ciljev, opredeljenih v obeh navedenih sporazumih, oziroma pri izvedbi aktivnosti, bi pa predvsem na področju spremljanja izvedenih aktivnosti lahko bili bolj sistematični oziroma bi lahko bolj celovito spremljali izvedene aktivnosti, saj je to pomembno ne le za spremljanje in ocenjevanje doseganja ciljev, temveč tudi za oceno sodelovanja med obema državama. Nekateri cilji, ki so bili dogovorjeni med vladama obeh držav, so bili zelo splošni in niso bili vedno merljivi, saj so vsebovali predvsem načelne zaveze k podpori in spodbujanju sodelovanja, zato je računsko sodišče njihovo uresničevanje preverilo na podlagi dejansko izvedenih aktivnosti. Glede tistih aktivnosti, ki so bile načrtovane kot konkretni dogodki, pa je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da so bile uresničene.
Sporazuma določata, da si bosta državi prizadevali za sodelovanje na področjih kulture, znanosti in izobraževanja. Dodatno Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov določa še ustanovitev Ruskega znanstveno-kulturnega centra v Ljubljani in možnost ustanovitve znanstveno-kulturnega centra Republike Slovenije v Moskvi. Ruska federacija je center v Republiki Sloveniji ustanovila v letu 2011. Republika Slovenija pa zaradi ocene stroškov ustanovitve in delovanja centra, omejenih razpoložljivih sredstev ter zaradi zadovoljive podpore sodelovanju in izvajanju aktivnosti s strani Veleposlaništva Republike Slovenije v Moskvi centra zaenkrat še ni ustanovila.
Za izvajanje obeh sporazumov sta Republika Slovenija in Ruska federacija sprejemali medvladne programe. Za usklajevanje medvladnih programov z Rusko federacijo je odgovorno MZZ, ki v sodelovanju z MK in MIZŠ koordinira usklajevanje z Rusko federacijo. Medvladni program potrdi vlada.
Računsko sodišče je ugotovilo, da so MK in MIZŠ ter drugi subjekti izvajali aktivnosti, s katerimi so uresničevali večino ciljev, določenih v medvladnih programih, vendar pa nekateri cilji, predvsem tisti, povezani s sodelovanjem med subjekti obeh držav, niso bili uresničeni. V obdobju, na katero se nanaša revizija, je bilo za izvajanje obeh sporazumov porabljeno vsaj 2.518.000 evrov proračunskih sredstev.
Za spremljanje izvajanja obeh sporazumov sta odgovorna predvsem MK in MIZŠ, v okviru katerih izvajanje aktivnosti spremljajo posamezne notranje organizacijske enote, ki pokrivajo oziroma so zadolžene za posamezna področja delovanja ministrstev, ni pa celovitega in sistematičnega spremljanja izvajanja obeh sporazumov na ravni ministrstev. Tudi MZZ ne spremlja celovito in sistematično sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo na podlagi obeh sporazumov, se pa z realizacijo seznanja v okviru dnevne komunikacije, prek letnih poročil, prek posebnih poročil, pripravljenih za namene bilateralnih srečanj, in na zasedanjih mešanih komisij. Vlada se je z realizacijo sporazumov seznanjala le ob sprejemanju medvladnih programov, za potrjevanje katerih je pristojna.
Računsko sodišče je vladi, MZZ, MK in MIZŠ podalo več priporočil, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila. MK in MIZŠ sta med revizijskim postopkom izvedla tudi nekaj ukrepov za izboljšanje uspešnosti poslovanja na področju revizije.
