Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti sistema okoljskih dajatev za rabo vode v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2020 na Ministrstvu za okolje in prostor z organi v sestavi. Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti sistema okoljskih dajatev za rabo vode v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2020.

Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo pri zagotavljanju sistema okoljskih dajatev za rabo vode v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bilo učinkovito.

V reviziji je bilo ugotovljeno, da Zakon o vodah ne zagotavlja sistemske ureditve določanja vodnih pravic, saj ne določa objektivnih kriterijev za določitev vrste vodne pravice. Imetniki vodnih dovoljenj še vedno ne plačujejo vodne pravice, ker ministrstvo več kot 18 let od poteka zakonskega roka ni pripravilo predloga izvršilnega predpisa, ki bi določil podrobnejša merila za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in merila za njegovo znižanje ter oprostitev za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja. Ministrstvo tudi še ni izdalo predpisa, v katerem bi določilo količinski prag, od katerega je treba za odvzem vode iz javnega vodovoda pridobiti vodno dovoljenje, zaradi česar se vodno dovoljenje za rabo vode iz javnega vodovoda ne plačuje, ne glede na količino odvzete vode. Poleg tega je računsko sodišče v reviziji ugotovilo tudi vrsto drugih neučinkovitosti, ki se nanašajo predvsem na:

• neenako obdavčitev rabe vode pri proizvodnji električne energije v velikih hidroelektrarnah,
• vzpostavitev sistema izplačevanja nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti,
• različno ureditev obveznosti odstopa dela plačila za koncesijo občinam v koncesijskih aktih,
• neenako obremenitev proizvajalcev električne energije s stroški plačila za koncesijo,
• merila za določitev različnih (diferenciranih) cen osnov vodnega povračila glede na namen rabe vode oziroma obseg ocenjenih okoljskih stroškov,
• strateško in letno načrtovanje ter na določanje cen parametrov za izračun okoljskih dajatev za rabo vode,
• opredelitev posebnih ciljev rabe vode v Načrtu upravljanja voda na vodnem področju Donave za obdobje 2016–2021 in Načrtu upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016–2021,
• zagotavljanje ustrezne analize obremenjevanja voda oziroma ustreznih podatkov za načrtovanje parametrov in osnov za izračun posamezne dajatve (vodnega povračila in plačila za vodno pravico) ter podatkov za določitev ustreznih kazalnikov za spremljanje učinkov in ocenjevanje stopnje doseganja izvedbenega cilja temeljnega ukrepa,
• letno načrtovanje plačil vodnega povračila in določanje cen osnov vodnega povračila v sklepih,
• pobiranje okoljskih dajatev za rabo vode,
• zagotavljanje enakopravne obremenitve s stroški vodnega povračila za vodne izgube v javnih vodovodih pri oskrbi s pitno vodo in
• upravljanje z zbranimi sredstvi okoljskih dajatev za rabo vode.

Računsko sodišče je Ministrstvu za okolje in prostor podalo tudi zahtevo za predložitev odzivnega poročila.