Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za regionalno politiko, in 6 občin (Občine Tolmin, Občine Idrija, Občine Postojna, Občine Ilirska Bistrica, Mestne občine Novo mesto in Občine Ribnica) pri vodenju regionalnega razvoja v obdobju od leta 2014 do leta 2017.
Računsko sodišče meni, da sta bila Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo delno učinkovita pri vodenju regionalnega razvoja.
Vlada Republike Slovenije s strateškimi dokumenti ni opredelila ciljev in usmeritev za pripravo regionalnih razvojnih programov programskega obdobja 2014–2020. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri načrtovanju v svojih programih ni celostno obravnavalo ukrepov, ki vplivajo na regionalni razvoj.
Ministrstvo je s predstavniki razvojnih regij pogosto sodelovalo, vendar jim konkretnih vsebinski usmeritev o regijskih projektih, ki jih bo finančno podprla država, do leta 2016 ni podajalo, kljub temu je v letu 2015 vsem regionalnim razvojnim programom 12 razvojnih regij podalo pozitivna mnenja.
Ministrstvo je ob pomoči Vlade Republike Slovenije v letih 2016 in 2017 vodilo prvi postopek usklajevanj med državo in razvojnimi regijami o ključnih regijskih projektih, ki jih bo država podprla, vendar je postopek potekal počasi in ni bil zaključen v predvidenih rokih, ob tem pa ni bilo izkazano, da so bili ministrski projekti za razvoj regij izbrani na podlagi meril.
Vlada Republike Slovenije in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta spremljala delovanje sistema regionalnega razvoja in predlagala nekatere spremembe predpisov, ki so bile sprejete. Ministrstvo tudi ni imelo vzpostavljenega celostnega sistema spremljanja stanja, ukrepov in učinkov na področju regionalnega razvoja, pripravljalo pa je poročila za posamezna problemska območja.
Računsko sodišče meni, da so bile občine (Občina Tolmin, Občina Idrija, Občina Postojna, Občina Ilirska Bistrica, Mestna občina Novo mesto in Občina Ribnica) delno učinkovite pri vodenju regionalnega razvoja.
Občine v svojih strateških dokumentih in letnih proračunih niso neposredno določile ciljev občine na področju regionalnega razvoja. Potrdile so regionalne razvojne programe, pred tem pa sodelovale pri njihovi pripravi in pri tem podale svoje predloge projektov, vendar pa so ti predlogi večinoma izhajali iz neposrednih potreb občine predlagateljice in ne širšega vidika skladnega razvoja razvojne regije. Projekti v regionalnih razvojnih programih tako večinoma ne temeljijo na analizah, ki bi upoštevale stanje in razlike med vsemi območji v razvojni regiji.
Večina občin je posredno usmerjala delo razvojnih institucij s potrjevanjem letnih programov dela in letnih poročil razvojnih institucij ter je podpirala delovanje razvojnih institucij v smeri regionalnosti, ne pa tudi v smeri skladnega razvoja oziroma zmanjševanja razlik znotraj razvojne regije. Obseg sodelovanja občin z razvojnimi institucijami je bil odvisen od velikosti lastniških oziroma ustanoviteljski deležev. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da občine niso ustrezno zmanjšale tveganja za podvajanje osnovnih oziroma splošnih razvojnih nalog razvojnih institucij, ki jih hkrati sofinancirajo občine.
Revidirane občine posamezne regije so skupaj podprle malo projektov razvojnih institucij, ki bi jih po kriterijih računskega sodišča lahko označili kot regijske projekte, in večinoma je šlo za projekte, ki jih sistemsko sofinancira država (na primer regijske štipendijske sheme).
Računsko sodišče je ocenilo, da v sistemu regionalnega razvoja ni jasno opredeljena vloga občin za skladen razvoj znotraj razvojne regije. Računsko sodišče je tudi ocenilo, da bi za namene učinkovitosti in preglednosti morala Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo financiranje razvojnih institucij celostno urediti v predpisih, ki urejajo financiranje razvojnih institucij.
Računsko sodišče je od Vlade Republike Slovenije zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati pripravo načrta aktivnosti za opredelitev usmeritev in ciljev regionalne politike; vsem revidirancem pa je podalo tudi priporočila.
