Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Smotrnost poslovanja Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za regionalno politiko, in šestih občin na področju regionalnega razvoja

Zadnja sprememba:
5. 11. 2020

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o smotrnosti poslovanja Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za regionalno politiko, in šestih občin na področju regionalnega razvoja v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2017

Revidirano obdobje:
2014 - 2017

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 324-23/2017/12
Datum: 23. 11. 2017

Opombe:

Regionalni razvoj

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za regionalno politiko, in 6 občin (Občine Tolmin, Občine Idrija, Občine Postojna, Občine Ilirska Bistrica, Mestne občine Novo mesto in Občine Ribnica) pri vodenju regionalnega razvoja v obdobju od leta 2014 do leta 2017.

 

Računsko sodišče meni, da sta bila Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo delno učinkovita pri vodenju regionalnega razvoja.

Vlada Republike Slovenije s strateškimi dokumenti ni opredelila ciljev in usmeritev za pripravo regionalnih razvojnih programov programskega obdobja 2014–2020. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri načrtovanju v svojih programih ni celostno obravnavalo ukrepov, ki vplivajo na regionalni razvoj.

Ministrstvo je s predstavniki razvojnih regij pogosto sodelovalo, vendar jim konkretnih vsebinski usmeritev o regijskih projektih, ki jih bo finančno podprla država, do leta 2016 ni podajalo, kljub temu je v letu 2015 vsem regionalnim razvojnim programom 12 razvojnih regij podalo pozitivna mnenja.

Ministrstvo je ob pomoči Vlade Republike Slovenije v letih 2016 in 2017 vodilo prvi postopek usklajevanj med državo in razvojnimi regijami o ključnih regijskih projektih, ki jih bo država podprla, vendar je postopek potekal počasi in ni bil zaključen v predvidenih rokih, ob tem pa ni bilo izkazano, da so bili ministrski projekti za razvoj regij izbrani na podlagi meril.

Vlada Republike Slovenije in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta spremljala delovanje sistema regionalnega razvoja in predlagala nekatere spremembe predpisov, ki so bile sprejete. Ministrstvo tudi ni imelo vzpostavljenega celostnega sistema spremljanja stanja, ukrepov in učinkov na področju regionalnega razvoja, pripravljalo pa je poročila za posamezna problemska območja.

Računsko sodišče meni, da so bile občine (Občina Tolmin, Občina Idrija, Občina Postojna, Občina Ilirska Bistrica, Mestna občina Novo mesto in Občina Ribnica) delno učinkovite pri vodenju regionalnega razvoja.

Občine v svojih strateških dokumentih in letnih proračunih niso neposredno določile ciljev občine na področju regionalnega razvoja. Potrdile so regionalne razvojne programe, pred tem pa sodelovale pri njihovi pripravi in pri tem podale svoje predloge projektov, vendar pa so ti predlogi večinoma izhajali iz neposrednih potreb občine predlagateljice in ne širšega vidika skladnega razvoja razvojne regije. Projekti v regionalnih razvojnih programih tako večinoma ne temeljijo na analizah, ki bi upoštevale stanje in razlike med vsemi območji v razvojni regiji.

Večina občin je posredno usmerjala delo razvojnih institucij s potrjevanjem letnih programov dela in letnih poročil razvojnih institucij ter je podpirala delovanje razvojnih institucij v smeri regionalnosti, ne pa tudi v smeri skladnega razvoja oziroma zmanjševanja razlik znotraj razvojne regije. Obseg sodelovanja občin z razvojnimi institucijami je bil odvisen od velikosti lastniških oziroma ustanoviteljski deležev. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da občine niso ustrezno zmanjšale tveganja za podvajanje osnovnih oziroma splošnih razvojnih nalog razvojnih institucij, ki jih hkrati sofinancirajo občine.

Revidirane občine posamezne regije so skupaj podprle malo projektov razvojnih institucij, ki bi jih po kriterijih računskega sodišča lahko označili kot regijske projekte, in večinoma je šlo za projekte, ki jih sistemsko sofinancira država (na primer regijske štipendijske sheme).

Računsko sodišče je ocenilo, da v sistemu regionalnega razvoja ni jasno opredeljena vloga občin za skladen razvoj znotraj razvojne regije. Računsko sodišče je tudi ocenilo, da bi za namene učinkovitosti in preglednosti morala Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo financiranje razvojnih institucij celostno urediti v predpisih, ki urejajo financiranje razvojnih institucij.

Računsko sodišče je od Vlade Republike Slovenije zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati pripravo načrta aktivnosti za opredelitev usmeritev in ciljev regionalne politike; vsem revidirancem pa je podalo tudi priporočila.

Deli vsebino