Računsko sodišče je revidiralo smotrnost načrtovanja in izvajanja izgradnje devetih gospodarsko-razvojnih logističnih središč (v nadaljevanju: gospodarska središča) v obdobju od 1. 1. 2006 do 30. 6. 2009. Revizijo smo izvedli na Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstvu za gospodarstvo, Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve (v nadaljevanju: Služba za razvoj), Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju: Služba za lokalno samoupravo) in Javni agenciji Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (v nadaljevanju: JAPTI). Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije Ministrstvo za gospodarstvo od 10. 2. 2012 nadaljuje delo kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Del delovnega področja Službe za razvoj, ki se nanaša na področje razvoja, je prešlo v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, del delovnega področja, ki se nanaša na področje evropskih zadev, pa je prešlo v pristojnost Ministrstvo za zunanje zadeve. Del Službe za lokalno samoupravo, ki se nanaša na področje lokalne samouprave, je prešlo v pristojnost Ministrstva za pravosodje in javno upravo, del, ki se nanaša na področje regionalnega razvoja in evropske kohezijske politike, pa je prešlo v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Cilj revizije je izrek mnenja o smotrnosti načrtovanja in izvajanja izgradnje devetih gospodarskih središč, zato smo ocenili učinkovitost načrtovanja izgradnje devetih gospodarskih središč in uspešnost izvajanja izgradnje devetih gospodarskih središč.
Glede učinkovitosti načrtovanja izgradnje gospodarskih središč je računsko sodišče ocenilo, da pripravljeni strateški in operativni dokumenti za izgradnjo devetih gospodarsko-razvojnih logističnih središč ne dajejo primerne sistemske podlage za učinkovito načrtovanje njihove izgradnje. V razvojnih dokumentih so določeni splošni cilji, vendar Ministrstvo za gospodarstvo, Služba za razvoj in Služba za lokalno samoupravo pri določanju splošnih ciljev niso izhajali iz pomembnejšega dokumenta, temveč so oblikovali drugačne cilje. Vlada je cilje v posameznih dokumentih potrdila, čeprav niso bili ustrezno določeni. Pred pripravo Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (v nadaljevanju: Resolucija 2007–2023) Služba za razvoj ni izdelala celovite študije izvedljivosti za vseh devet gospodarskih središč skupaj in tudi ni analizirala njihovega medsebojnega vpliva na njihov bodoči razvoj in poslovanje, zato obstaja tveganje za nerealno oceno vrednosti v študijah izvedljivosti. Ministrstvo za gospodarstvo ni pripravilo enotne metodologije za pripravo študij izvedljivosti, zato za posamezno gospodarsko središče splošni cilji, posebni cilji in namen, izvedbeni cilji, indikatorji in kazalci za spremljanje uresničevanja ciljev niso ustrezno določeni in niso navedeni tako, da bi bili med seboj povezani. Terminski načrti v študijah izvedljivosti posameznih gospodarskih središč niso usklajeni s terminskim načrtom v Resoluciji 2007–2023. Aktivnosti za izgradnjo gospodarskih središč niso potekale tako, da bi bil terminski načrt uresničljiv, vendar Služba za razvoj ni poskrbela, da bi pripravila nov uresničljiv terminski načrt, Ministrstvo za gospodarstvo, kot nosilno ministrstvo za izgradnjo gospodarskih središč, pa nima predvidenih postopkov ukrepanja zaradi nepravočasnosti ali neustreznosti izgradnje oziroma zaradi spremenjenih gospodarskih razmer. Vlada tudi ni poskrbela za prilagoditev ključnih razvojnih dokumentov v letu 2008, ko se je začela svetovna gospodarska kriza. JAPTI je pri izvajanju izgradnje gospodarskega središča Phoenix in pri izvajanju operativnih aktivnosti, vezanih na izgradnjo gospodarskih središč, posloval učinkovito.
Realen finančni načrt izgradnje gospodarskih središč ne obstaja, kar lahko povzroči težave pri financiranju izgradnje gospodarskih središč, zato obstaja tveganje, da viri financiranja ne bodo zadoščali za izgradnjo gospodarskih središč. Študija izvedljivosti ter analiza stroškov in koristi na nacionalni ravni ni bila izdelana. S študijami izvedljivosti za posamezno regijo pa so stroški in koristi ovrednoteni samo za posamezno regijo. Ker študija izvedljivosti oziroma analiza stroškov in koristi na nacionalni ravni ni bila izdelana, tudi ni bila ugotovljena komplementarnost oziroma substitutivnost med gospodarskimi središči ter njihovi potencialni pozitivni oziroma negativni učinki. Za izgradnjo gospodarskih središč je v Resoluciji 2007–2023 predvideno, da naj bi državni proračun zagotovil 59 milijonov evrov, proračuni občin 176 milijonov evrov, Evropska unija 306 milijonov evrov, ostala sredstva pa naj bi zagotovili zasebni viri. Dejansko pa je bilo v obdobju od leta 2007 do leta 2009 v veljavnih proračunih predvideno 23 milijonov evrov za izgradnjo gospodarskih središč, ki so se začela porabljati šele v letu 2009. Ministrstvo za gospodarstvo je načrtovalo porabo proračunskih sredstev na podlagi pomanjkljivih podatkov, saj študije izvedljivosti za posamezna gospodarska središča sploh še niso bile izdelane. Na podlagi pregleda finančne in ekonomske upravičenosti v študijah izvedljivosti je mogoče ugotoviti, da samo dve gospodarski središči zadoščata pogojem finančne in ekonomske upravičenosti, za ostala gospodarska središča pa ni mogoče potrditi, da je izgradnja finančno in ekonomsko upravičena.
V letu 2010 še vedno ni bilo znano, kateri projekti v posameznem gospodarskem središču se bodo izvajali, čeprav bi se morali začeti že v začetku leta 2007. V študijah so za vsa gospodarska središča opredeljene lokacije in površina potrebnih zemljišč, vendar brez ustreznih kriterijev, po katerih bi se lahko ocenila primernost, in ne da bi bilo urejeno lastništvo zemljišč in prenos na investitorje, zato obstaja tveganje glede pridobitve vseh potrebnih zemljišč in s tem podaljšanje izgradnje posameznih gospodarskih središč. Ministrstvo za gospodarstvo je plačalo najmanj 238.560 evrov za uvedbo informacijskega sistema za načrtovanje in upravljanje projektov gospodarske strukture, vendar pa se izdelani informacijski sistem ne uporablja. Ministrstvo za gospodarstvo je, da bi zagotovilo enotnost vodenja projektov gospodarskih središč, šele v obdobju od novembra 2007 do marca 2008 sklenilo več pogodb, čeprav naj bi se izgradnja gospodarskih središč začela že v začetku leta 2007. Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo skupno poročilo o izvajanju izgradnje gospodarskih središč samo za leto 2007. Služba za razvoj je to vključila v skupno poročilo o izvajanju projektov Resolucije 2007–2023 samo za leto 2007, ki ga je vlada tudi sprejela. Poročili, ki ju je Služba za razvoj pripravila za leti 2008 in 2009 in predložila v vladno proceduro, pa vlada ni sprejela.
Glede uspešnosti izvajanja izgradnje gospodarskih središč je računsko sodišče ugotovilo, da so dolgoročni cilji za podprogram v obrazložitvah finančnih načrtov Ministrstva za gospodarstvo jasno in merljivo opredeljeni, vendar pa letni izvedbeni cilji podprograma niso ustrezno določeni. Tudi pri proračunskih postavkah cilji niso jasni in merljivi. Ministrstvo za gospodarstvo je za vsa tri leta, na katera se nanaša revizija, oblikovalo kazalce za dolgoročne cilje, vendar pa ti niso merljivi. Pri opredelitvah posameznih dolgoročnih kazalcev ministrstvo ni v zadostni meri upoštevalo povezav med cilji in kazalci. Ministrstvo za gospodarstvo, Služba za razvoj in Služba za lokalno samoupravo so v posameznih dokumentih opredelili povsem nove cilje, zato ni mogoče presojati, ali so vsi dolgoročni in letni izvedbeni cilji, opredeljeni v državnem proračunu in finančnih načrtih, v skladu s cilji v razvojnih dokumentih.
Ministrstvo za gospodarstvo za gospodarska središča v obrazložitvah finančnih načrtov ni navedlo izvedbenih ciljev oziroma niso ustrezno navedeni in niso bili določeni na podlagi evidentiranja potreb in predhodno izvedenih analiz. Čeprav se je v letu 2008 začela svetovna gospodarska kriza in se je temu primerno spreminjal proračun za leto 2008, Ministrstvo za gospodarstvo ni spreminjalo izvedbenih ciljev pri izgradnji gospodarskih središč in ni poskrbelo, da bi ukrepe prilagodilo dejanskim okoliščinam poslovanja. Letni cilji in predvideni ukrepi pri izgradnji gospodarskih središč niso bili navedeni v finančnih načrtih Ministrstva za gospodarstvo. Ker izvedbeni cilji niso bili določeni, Služba za razvoj ni mogla poročati o uresničevanju izvedbenih ciljev, zato ni mogoče oceniti, ali so bili zastavljeni cilji doseženi.
