Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARRS) v letu 2008 in prvi polovici leta 2009. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja ARRS v letu 2008 in izrek mnenja o smotrnosti poslovanja ARRS v letu 2008 in prvi polovici leta 2009.
Pri pravilnosti poslovanja je računsko sodišče presojalo tisti del poslovanja, kjer ARRS deluje kot posredni proračunski uporabnik in se je zato revizija pravilnosti poslovanja nanašala na plače, druge odhodke ter postopek sprejemanja pravnih aktov.
Pri smotrnosti poslovanja, kjer ARRS nastopa kot agent, je računsko sodišče presojalo učinkovitost in uspešnost izvajanja raziskovalne dejavnosti, povezane s sofinanciranjem temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov, raziskovalnih programov in raziskovalne opreme.
Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja ARRS v letu 2008 izreklo mnenje s pridržkom, ker ARRS v nekaterih primerih ni poslovala v skladu s predpisi. Najpomembnejše nepravilnosti so se nanašale na sprejemanje pravnih aktov in izvedbo soorganizacije mednarodne konference, za kar so izbrali nepravilen postopek javnega naročanja.
Računsko sodišče je pri revidiranju učinkovitosti izvajanja raziskovalne dejavnosti v letu 2008 in prvi polovici leta 2009 ugotovilo, da ARRS ni izvedla zunanje evalvacije ter ni dosegla načrtovanega razmerja med raziskovalnimi projekti in programi. ARRS ni vodila ustrezne evidence o raziskovalni opremi. Pri razdeljevanju sredstev za posamezna področja znotraj ved ni izdelala analiz, s katerimi bi ugotovila, katera področja bo prioritetno podpirala. ARRS ni zagotavljala izbire najbolj kakovostnih raziskovalnih projektov oziroma programov. Merila in kriteriji, ki jih je uporabila pri ocenjevanju raziskovalnih projektov in vlog za sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme, niso bila jasna in tako niso omogočala transparentnega ocenjevanja vlog. V postopku evalvacije raziskovalnih projektov in programov ni v zadostni meri zagotovila nepristranskosti pri imenovanju recenzentov oziroma članov ocenjevalne skupine, ki so ocenjevali vloge. ARRS prijaviteljem ni zagotovila evropsko primerljivega varstva pravic prijaviteljev.
Pri revidiranju uspešnosti izvajanja raziskovalne dejavnosti je računsko sodišče ugotovilo, da je ARRS v letnem programu dela sicer določila dolgoročne in letne izvedbene cilje ter kazalce, vendar ne tako, da bi bilo omogočeno ocenjevanje njihovega doseganja. Nadzor nad spremljanjem in izvajanjem raziskovalnih projektov in programov je ARRS izvajala le prek letnih, zaključnih in finančnih poročil, kontrol in preverjanj pri izvajalcih pa ni izvajala. ARRS ni izdala natančnih navodil za določitev učinkov raziskovalnih projektov in programov v prijavnih vlogah ter za poročanje o doseganju učinkov, kar se je odrazilo tudi v različno opredeljenih predvidenih učinkih raziskovalnega projekta oziroma programa, in je bilo onemogočeno preverjanje doseganja ciljev. O učinkih izvajanja raziskovalnih projektov oziroma programov ARRS ni delala posebnih analiz, o učinkih pa je obveščala javnost z javno dostopno objavo zaključnih poročil. ARRS ni izvajala zadostne kontrole nad dokumentacijo, ki ji jo je prejemnik sredstev posredoval skupaj z zahtevkom za izplačilo sredstev, saj ni preverjala usklajenosti predmeta nakupa z raziskovalno opremo, navedeno v prijavi na razpis. ARRS je objavila seznam prejemnikov sredstev, ki jim je sofinancirala nakup raziskovalne opreme, javnosti pa ni obveščala o uporabi in izkoriščenosti raziskovalne opreme, katere nakup je sofinancirala. ARRS tudi ni spremljala, ali so prejemniki sredstev na svoji spletni strani predstavili raziskovalno opremo skupaj s cenikom njene uporabe. Pri izbiri raziskovalnih projektov, programov in opreme je uporabljala informacijski sistem, ki ni imel vzpostavljenih zadostnih kontrol za zagotavljanje ustrezne podpore pri izbiri in nadzoru namenske rabe sredstev.
Računsko sodišče je za odpravo nepravilnosti in nesmotrnosti zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov in predložitev odzivnega poročila. ARRS mora predvsem izdelati analize, s katerimi bo ocenila, katera področja znotraj ved bo prioritetno podpirala pri razdeljevanju proračunskih sredstev, vzpostaviti ustrezno javno evidenco o sofinancirani raziskovalni opremi, ceni njene uporabe, njeni razpoložljivosti ter izkoriščenosti; začeti mora z iniciativo za spremembo Zakona o raziskovalni dejavnosti, da se zagotovi evropsko primerljiv način obravnave vsebinskih pritožb prijaviteljev na razpise z vzpostavitvijo instituta varuha pravic prijaviteljev – rapporteurja in spremeniti pogodbe o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme, zagotoviti vračilo sredstev za nenamensko porabljena sredstva ter začeti izvajati neposredne kontrole pri tistih raziskovalnih organizacijah, ki niso porabile vseh nakazanih sredstev, namenjenih za sofinanciranje raziskovalnih projektov in programov.
Poleg ukrepov je računsko sodišče ARRS tudi priporočilo, naj zmanjša razdrobljenost delitve sredstev in izboljša informacijski sistem o prostih raziskovalnih urah ter skupaj z Javno agencijo za tehnološki razvoj Republike Slovenije in Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izdela skupno evidenco o vseh sofinanciranih programih, projektih in raziskovalni opremi; vzpostavi naj omejitev za vse prijavitelje na razpisih, ki niso izpolnili obveznosti iz preteklih razpisov in z vključitvijo vodij projektov v postopke pošiljanja zahtevkov za izplačila zagotovi jasno razmejitev odgovornosti za izvedbo projekta ter gospodarno porabo sredstev, pred odločitvijo o dodelitvi sredstev od prijaviteljev pa zahteva pisno sklenjene dogovore o raziskavah, ki jih bo sofinancirala industrija; v poročilih izvajalcev naj zahteva podatke o doseganju ciljev, finančnih učinkov oziroma dodane vrednosti izvedenih raziskav in začne z njihovim neposrednim preverjanjem pri izvajalcih raziskovalnih projektov in programov ter v postopkih ocenjevanj poveča delež ocenjevalcev iz zainteresirane industrije, ki na podlagi izvedenih raziskav, prijavljenih patentov in pridobljenih licenc lahko ustvarja nove tržno zanimive proizvode z visoko dodano vrednostjo.
Predstavitev
