Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti spremljanja uspešnosti projektov, ki so prejeli evropska sredstva za razvoj podeželja, in izreklo mnenje, da je bilo v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2018 to spremljanje delno učinkovito. Revizijo je izvedlo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Evropske uredbe določajo skupni okvir spremljanja in vrednotenja izvajanja programov razvoja podeželja, ki ga morajo upoštevati vse države članice. V tem okviru so določeni kazalniki spremljanja, ki pa imajo nekatere pomanjkljivosti, ki so zaradi njihove obvezne uporabe prenesene tudi v nacionalne programe razvoja podeželja. Tako na primer kazalniki stanja nimajo določene ciljne vrednosti, kot kazalnik učinka pa je določen kazalnik skupni javni izdatki, ki po oceni računskega sodišča ne kaže, ali in v kolikšni meri so doseženi zastavljeni vsebinski cilji, ampak samo, koliko sredstev je bilo izplačanih upravičencem.
Pri spremljanju uspešnosti posameznih projektov je računsko sodišče ugotovilo, da so projekti sicer povezani s cilji posameznih ukrepov iz programov razvoja podeželja, vendar pa uspešnosti posameznih projektov ni bilo mogoče v celoti ugotoviti.
Ob prijavi na javni razpis so morali upravičenci navesti določene podatke o ciljih oziroma kazalnikih, ki naj bi jih dosegli ob zaključku naložbe, pri čemer so bili nekateri izmed njih takšni, da jih ob zaključku naložbe upravičenec še ni mogel doseči, poleg tega so nekatere napovedi, ki jih je upravičenec navedel v vlogi na javni razpis, predstavljale merilo za izbor projektov, kar po mnenju računskega sodišča ni primerno. Ob zaključku naložbe so morali upravičenci sporočati podatke o učinkih naložbe in doseganju ekonomskih ciljev, pri čemer je bilo ugotovljeno, da bodisi vsi podatki, ki bi bili potrebni za ugotavljanje uspešnosti naložbe, niso bili na voljo bodisi so se nanašali na celotno poslovanje upravičenca in tako niso nujno prikazovali zgolj spremembe v poslovanju, ki je posledica izvedene naložbe.
Agencija in ministrstvo nista preverjala, ali in kako uspešni so bili upravičenci pri doseganju ciljev, ampak sta preverjala le namensko porabo sredstev in ali je upravičenec naslednjih 5 let po zaključku naložbe oddajal zahtevana letna poročila. V reviziji je bilo za vzorec enot iz programskega obdobja 2007–2013 ugotovljeno, da večina upravičencev ni dosegla vseh v vlogi zastavljenih ciljnih vrednosti kazalnikov, na primeru izbranega kazalnika pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bila pri več upravičencih v obdobju obveznega poročanja povprečna vrednost kazalnika celo nižja, kot je bila pred prejemom sredstev. Poleg tega so bili podatki, ki so jih obravnavani upravičenci sporočali v letnih poročilih, v več primerih nepravilni, pomanjkljivi in neažurni, agencija in ministrstvo pa teh podatkov nista preverjala. Ministrstvo in agencija sta pri izvajanju programa razvoja podeželja 2014–2020 že med revizijo sprejela nekatere ukrepe za zagotavljanje boljše kakovosti podatkov, potrebnih za spremljanje izvajanja posameznih projektov in programa razvoja podeželja.
Med revizijskim postopkom je ministrstvo izvedlo nekaj ukrepov, zaradi katerih mu ni treba pripraviti odzivnega poročila. Je pa računsko sodišče obema revidirancema podalo vrsto priporočil za izboljšanje poslovanja. Med njimi je po oceni računskega sodišča najpomembnejše, da bi ministrstvo ali agencija, vsaj na omejenem obsegu projektov in kjer je to mogoče, preverila uspešnost doseganja ciljev na ravni projektov ter na tak način dobila bolj popolno informacijo o dejanskih učinkih dodeljenih sredstev tudi na ravni upravičencev. Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti v okviru programov razvoja podeželja poteka namreč le na agregatni ravni.
