Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja ocenilo, da so bili Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kljub izkazani precejšnji aktivnosti na revidiranem področju, pri spremljanju in preprečevanju škode zaradi podlubnikov delno učinkoviti. Na učinkovitost revidirancev sicer pomembno vpliva več dejavnikov, na katere revidiranci nimajo vpliva, kot so podnebne spremembe in z njimi povezani ekstremnimi vremenskimi pojavi, kakor tudi dejavniki, na katere imajo revidiranci omejen vpliv, kot je aktivnost lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi.
Republika Slovenija je ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi. Gozdovi s svojimi proizvodnimi, ekološkimi in socialnimi funkcijami predstavljajo korist tako za lastnike gozdov kakor tudi za družbo kot celoto. V zadnjem desetletju so gozdove od vseh abiotskih in biotskih dejavnikov v največji meri ogrožali podlubniki, zato je varstvo pred podlubniki eno od pomembnejših področij varstva gozdov. V Republiki Sloveniji se pojavlja okoli 90 vrst podlubnikov, ki naseljujejo večinoma iglavce, največ škode povzročajo smrekovi podlubniki, zlasti osmerozobi smrekov lubadar. Zavod za gozdove Slovenije je izdelal dve predhodni oceni škode zaradi prenamnožitve podlubnikov, in sicer je v letu 2015 ocenil škodo za obdobje od leta 2014 do vključno leta 2018 v višini 120 milijonov evrov, v letu 2016 pa je ocenil škodo za obdobje od leta 2014 do vključno leta 2020 v višini 394 milijonov evrov.
Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje škode zaradi podlubnikov je pravočasno odkrivanje in saniranje njihovih žarišč. Večino žarišč podlubnikov odkrije zavod, le manjši del pa tudi lastniki gozdov. Po odkritju žarišča zavod z odločbo določi napadena drevesa, ki jih je treba posekati, ter rok izvedbe poseka. V obdobju, na katero se nanaša revizija, je zavod v povprečju določal rok za izvršitev odločbe daljši od 21 dni, ki je kot instrukcijski rok predviden v pravnih podlagah s področja gozdarstva. Lastniki gozdov se rokov, ki jih je določil zavod, pogosto niso držali, zavod pa je izvršbe odločb, ki niso bile izvršene v roku, izvajal v majhnem obsegu.
Z gozdovi gospodarijo lastniki gozdov, pri čemer jih v okviru javne gozdarske službe usmerja zavod z načrti za gospodarjenje z gozdovi, ki pa se pogosto ne uresničujejo v celoti. Pomemben pokazatelj neuresničevanja načrtov je premajhen obseg izvedenega poseka, poleg tega se v nezadostnem obsegu izvajajo tudi gojitvena in varstvena dela. Na obseg izvedenih del v gozdovih v največji meri vplivajo premajhen interes oziroma omejene zmožnosti lastnikov gozdov za izvedbo del. Med izvajanjem revizije ni bilo povsem jasno, katera dela je mogoče opredeliti kot dela, ki so predvsem v javnem interesu in izvedbo katerih lahko zavod zagotovi z izvršbo.
Ker gozdovi z zagotavljanjem svojih funkcij predstavljajo korist celotni družbi, Republika Slovenija financira oziroma sofinancira gospodarjenje z gozdovi, predvsem gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Računsko sodišče meni, da bi si moralo predvsem ministrstvo prizadevati, da bi zagotovilo bolj stabilno financiranje vlaganj v gozdove.
Računsko sodišče je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodu za gozdove Slovenije in Gozdarskemu inštitutu Slovenije podalo več priporočil za doseganje večje učinkovitosti.
