Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in pravilnost izvršitve državnega proračuna za leto 2020.

Cilja revizije sta bila izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa (obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja) in izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2020. Računsko sodišče je izreklo pozitivno mnenje o predlogu splošnega dela zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

V predlogu zaključnega računa za leto 2020 so bili realizirani prihodki izkazani v znesku 9,1 milijarde EUR, realizirani odhodki pa v znesku 12,6 milijarde EUR. Proračunski primanjkljaj je znašal 3,5 milijarde EUR. Realizirani proračunski primanjkljaj je predstavljal 7,5 % BDP in je bil za 715,6 milijona EUR oziroma za 17 % nižji od načrtovanega. Na povišanje odhodkov je v največji meri vplivalo povišanje tekočih transferov, ki so se v primerjavi z letom 2019 povišali za 2,4 milijarde EUR (od tega se 2 milijardi EUR nanašata na financiranje za omilitev posledic epidemije covida-19) oziroma za 45,4 % in so v letu 2020 predstavljali 61,7 % vseh odhodkov. V letu 2020 so prejeta sredstva iz Evropske unije in drugih držav znašala 724,8 milijona EUR, kar je predstavljalo 8 % vseh prihodkov državnega proračuna oziroma 77 % načrtovanih sredstev iz Evropske unije in iz drugih držav. V sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2020 je bilo načrtovano, da bodo prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav za 414,9 milijona EUR presegla plačila sredstev v proračun Evropske unije, dejansko pa je bil ta presežek realiziran v znesku 198,8 milijona EUR.

V delu, ki se nanaša na splošni del zaključnega računa proračuna, so bile v bilanci prihodkov in odhodkov ugotovljene nepravilnosti na področju prihodkov od najemnin, ki jih zaračunavajo javni zavodi, in na področju prihodkov od plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem. Nepravilnosti v računu finančnih terjatev in naložb so bile ugotovljene v zvezi z neprijavo terjatve za dano posojilo v stečajni postopek in v zvezi z dodelitvijo državne pomoči za prestrukturiranje. Računsko sodišče tudi meni, da bi bilo treba zagotoviti, da v področnih zakonih ni mogoče predpisovati izjem od določb Zakona o javnih financah in Zakona o računovodstvu, kar je bilo zaznano pri poslovnih dogodkih, pri katerih agenti izvajajo posle v imenu in za račun države.

V delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, so bile med pogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri plačah (nepravilno obračunani in izplačani dodatki pri plačah javnih uslužbencev, v sistemizaciji ni bil določen pogoj za zasedbo delovnega mesta ter neusklajenost tarifnih razredov), nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna (sredstva proračuna niso bila uporabljena za izvajanje nalog državnih organov, pred prevzemom obveznosti nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti), kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil (nepravilno vodenje postopkov) in kršitve na področju dodeljevanja transferov (nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov, nepravilnosti pri izvajanju nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov nad posrednimi proračunskimi uporabniki in nepravilnosti pri izplačilih sredstev s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19). Kršitve predpisov s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 so se nanašale predvsem na to, da ni bilo mogoče potrditi upravičenosti izplačil in izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do interventnih ukrepov in da ob predložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev niso bili predloženi analitični podatki.

PLAKAT Prihodki, odhodki in proračunski primanjkljaj Proračuna Republike Slovenije 2020

Plakat 2020

Plakati iz preteklih let >