Računsko sodišče je izvedlo revizijo pravilnosti poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2016 in učinkovitosti in uspešnosti delovanja informacijskega sistema sklada pri zagotavljanju podpore poslovanju sklada od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2016.
Glede pravilnosti izvajanja postopkov pri javnem naročanju za javna naročila, ki se nanašajo na informacijski sistem sklada je izreklo negativno mnenje.
Sklad od leta 2015 do 31. 12. 2016 ni zagotavljal učinkovitega in uspešnega delovanja informacijskega sistema za podporo izvajanja nalog.
Sklad ni pripravil strategije razvoja informacijskega sistema sklada. Pri nabavi informacijskih sistemov ob prevzemu ni preveril, če so bile izpolnjene zahteve iz razpisne dokumentacije glede opredeljenih varnostnih in performančnih zahtev. V razpisni dokumentaciji je zahteval izvorno kodo, ustreznosti in popolnosti predanih izdelkov pa ni preverjal. V okviru aplikacije Urbar je prevzel neuporaben podatkovni slovar. Sklad ni izvajal postopkov v skladu s sprejeto politiko razvoja in ni opredelil vseh potrebnih postopkov, ki naj bi bili podprti z informacijskim sistemom. Spremembe podatkov v podatkovni zbirki je v okviru vzdrževanja informacijskega sistema naročal zunanjemu izvajalcu. Programske rešitve so v produkcijsko okolje nameščali kar zunanji izvajalci, ki so rešitve razvijali. Razpisana konfiguracija strojne opreme v razpisni dokumentaciji za javno naročilo za prenovo informacijske infrastrukture ni temeljila na analizi potreb, temveč zgolj na oceni vrednosti opreme in razpoložljivih sredstvih. Razpisno dokumentacijo je pripravil zunanji izvajalec, ki je bil nato v tretjem ponovljenem postopku javnega naročanja tudi izbrani dobavitelj za dobavo opreme. V informacijskem sistemu obstaja sled za izvedene popravke podatkov, vendar iz posameznih zapisov revizijske sledi ni razvidno, kaj se je v zapisu spremenilo. Privilegirane pravice za delo s podatki v podatkovnih zbirkah so dodeljene tudi zunanjim izvajalcem, uporabniški račun zunanjega izvajalca je bil skupen za vse kadre zunanjega izvajalca.
Sklad testnih načrtov ni pripravljal. Nove verzije programske opreme je nameščal v produkcijsko okolje tudi v primerih, ko ta ni bila prej preverjena v testnem okolju. Informacijski sistem sklada sestavlja več modulov, podatki z isto vsebino pa so v podatkovni zbirki zapisani večkrat, njihova vsebina pa ni vedno enaka. Na podlagi izvedenih primerjav podatkov o kupoprodajnih pogodbah, ki so bile za leti 2015 in 2016 evidentirane v modulih Ros in Urbar, je bilo ugotovljeno, da se podatki o površinah parcel, ki so bile predmet pogodb, v različnih modulih v vseh primerih ne ujemajo med seboj, kot tudi ne z vrednostmi površin v pripadajoči pisni pogodbi.
Na podlagi izvedenih primerjav podatkov v modulu Ros s podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra je bilo ugotovljeno nepravilno upoštevanje deleža lastništva Republike Slovenije oziroma da je v registru vpisana večja površina, kot je pripadajoča površina iz zemljiškega katastra. Sklad družbi Slovenski državni gozdovi, d. o. o. v delitveni bilanci ni posredoval verodostojnih podatkov o prenesenih parcelah. V evidencah sklada je bilo prikazano, kot da sta bila izvedena tako postopek prenosa na družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o. kot tudi postopek prodaje. Za kupoprodajne pogodbe je v register osnovnih sredstev sklad zato vpisoval neverodostojne podatke o površinah.
Čeprav je bilo v 16. členu Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije določeno, da bi morali upravljavci oziroma sklad prenesti kmetijska zemljišča v 6 mesecih po uveljavitvi zakona na sklad, je bilo po 23 letih po navedbah v letnem poročilu sklada za leto 2016 na dan 31. 12. 2016 še 270.869 parcel s skupno površino 91.203,9947 ha, ki še vedno niso bile prenesena na sklad. Na podlagi podrobnejše analize je bilo ugotovljeno, da sklad zemljišča vpisuje v evidenco osnovnih sredstev s precejšnjim časovnim zamikom.
Računsko sodišče je Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, zahtevalo pa je tudi predložitev odzivnega poročila.
