Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Vipava v letu 2018 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere (tekoče transfere za prevoze učencev osnovne šole in tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam), zadolževanje ter druga področja poslovanja, in občini izreklo negativno mnenje.
Na revidiranih področjih so bile med drugim ugotovljene nepravilnosti, ki so se nanašale na pomanjkljivo pripravo posameznih proračunskih dokumentov, evidence nepremičnega premoženja in načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter na pomanjkljivo dokumentacijo in objavo javnih razpisov (neustrezna oziroma pomanjkljiva merila) na področju dodeljevanja tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam.
Ugotovljeno je bilo tudi, da občina ni vzpostavila sistema spremljanja prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, da je župan prepozno poročal občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2018 in ni določil obsega izdatkov za posamezno 3-mesečje ali drugo obdobje, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti.
V 14 primerih ravnanja s stvarnim premoženjem občina ni imenovala skrbnika pravnega posla oziroma ga ni določila v pogodbi, kupcu je izročila zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo pred prejemom celotne kupnine, v 3 primerih je oddala v najem poslovne prostore, za katere ni sprejela posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, v 6 primerih pred sklenitvijo neposredne najemne pogodbe oziroma oddaje v brezplačno uporabo na enotnem spletnem portalu oziroma spletni strani ni objavila namere o oddaji stvarnega premoženja v najem oziroma brezplačno uporabo, 2 najemni pogodbi je sklenila za nedoločen čas, pogodbo o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo pa za predolgo obdobje, ni izvedla postopka oddaje javnega naročila za investicijsko vzdrževanje nepremičnega premoženja, v zakupni pogodbi ni določila obveznosti zakupnika, da krije stroške zavarovanj, in mu oprostila del plačila nadomestila za stavbno zemljišče, pri določitvi zakupnine za daljše obdobje v 3 primerih ni spoštovala načela gospodarnosti, v 2 primerih ni opravila cenitve za določitev zakupnine, v 1 primeru je oddala nepremično premoženje v zakup v neskladju s sklepom občinskega sveta, v 2 zakupnih pogodbah je določila prednost zakupnika pri pridobitvi nepremičnine v ponovni zakup, sklenila je neposredno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, ne da bi pred tem izvedla analizo o morebitni zainteresiranosti drugih subjektov za sklenitev takšne pogodbe in ne da bi imela za sklenitev tovrstne pogodbe podlago v javnofinančnih predpisih, od zakupnika ni pridobila programa dela in aktivnosti kompleksa ter letnega poročila o izpolnjevanju plana.
V 6 primerih na portalu javnih naročil ni objavila vseh javno dostopnih informacij javnega značaja oziroma jih je objavila prepozno, prav tako na svetovni splet ni posredovala oziroma je prepozno posredovala dokumentacijo v zvezi z javnima razpisoma na področju športa in kulture. V pogodbi je določila nižje finančno zavarovanje, kot je bilo določeno v osnutku pogodbe iz razpisne dokumentacije, v 2 primerih od izvajalca ni pridobila ustreznega finančnega zavarovanja oziroma ga je pridobila prepozno. Pred uvrstitvijo 4 projektov v načrt razvojnih programov ni razpolagala z dokumentom identifikacije investicijskega projekta oziroma ga je pripravila prepozno, s sklenitvijo pogodbe je prevzela več obveznosti, kot je imela za ta namen načrtovanih sredstev v načrtu razvojnih programov, ponudbe, ki je presegala zagotovljena sredstva v proračunu občine, ni izločila kot nedopustne, pred sklenitvijo pogodbe ni pridobila izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, v 3 primerih ni razpolagala z ustrezno dokumentacijo, ki je podlaga za plačilo. V 2 postopkih oddaje javnih naročil je v izvedbo del vključila novega podizvajalca, kljub temu da ji izvajalec ni predložil vseh zahtevanih podatkov in dokumentov, v 1 primeru tudi ni določila, da se plačila izvedejo neposredno podizvajalcu. Pri dodelitvi sredstev na področju športa je v komisijo imenovala 3 člane, ki so bili interesno povezani s prejemniki sredstev.
Ugotovljeno je bilo tudi, da koncesijska pogodba v bistvenih delih odstopa od osnutka pogodbe v razpisni dokumentaciji in da občina ni izvajala ustreznega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe, poslovanjem javnega zavoda ter nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, od nobene pravne osebe javnega sektorja na ravni občine pa ni pridobila podatkov o stanju njene zadolženosti.
Računsko sodišče je Občini Vipava podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nepravilnosti v prihodnje.
