Računsko sodišče Republike Slovenije je revidiralo učinkovitost porabe sredstev Kohezijskega sklada Evropske unije za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2010. Sredstva Kohezijskega sklada za ta namen so na voljo v okviru prednostne usmeritve Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb razvojne prioritete Trajnostna raba energije Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013. Ta predstavlja podlago za črpanje finančnih sredstev iz Kohezijskega sklada in je vez med nacionalnimi politikami in politikami Evropske unije tudi na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Vsebina in način izvajanja posameznih prednostnih usmeritev in uporabljenih instrumentov morata biti torej v skladu z vsebinami posameznih politik in programov Republike Slovenije.
Revizija je potekala pri Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v vlogi organa upravljanja, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za zdravje, ki je leta 2010 izvedlo prvi izbor projektov energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju.
Učinkovitost porabe sredstev za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju je računsko sodišče presojalo glede na aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru načrtovanja in izbora prvih projektov. Pri tem je upoštevalo dejansko stanje in presojalo dinamiko aktivnosti ob sprejemanju odločitev o energetski sanaciji in trajnostni gradnji stavb. Največja pozornost pa je bila namenjena spremembam strukture in vsebine energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju.
Na podlagi izvedenega revizijskega pregleda je računsko sodišče izreklo mnenje, da je Republika Slovenija sredstva Kohezijskega sklada Evropske unije za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju porabljala delno učinkovito.
Republika Slovenija se je v letu 2007 v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 zavezala, da se del sredstev nameni za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju in tako doseže določene cilje in kazalnike. V začetku leta 2009 je bilo področje energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju določeno kot protikrizni ukrep vlade, do prve izbire projektov pa je prišlo šele v začetku leta 2010. Računsko sodišče je ugotovilo, da kljub dolgotrajnemu usklajevanju odločitev o načinu izvedbeenergetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju ni bila najustreznejša.
V javnem sektorju ni celovitega pregleda stanja energetske učinkovitosti stavb, glede na omejena finančna sredstva pa je bilo mogoče energetsko sanirati le majhen delež stavb. Kriterij za izbiro je bil polni čas obratovanja stavb, kar je po mnenju računskega sodišča le dobro izhodišče za oblikovanje kriterijev za izbiro, ne pa edini kriterij za izbiro ciljnih skupin za energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb v javnem sektorju. V drugi polovici leta 2009 je pristojnost za izvajanje ukrepa prešla z Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za gospodarstvo, ki je nadaljevalo z izvajanjem na podlagi prej sprejetih odločitev. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v vlogi organa upravljanja in Ministrstvo za gospodarstvo sta za izvajanje energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju sprejela odločitev, da projekte za energetsko sanacijo stavb izberejo sodelujoča ministrstva z javnimi razpisi, saj je bilo tako predvideno v operativnem programu. Sprejete odločitve o vlogah posameznih organov in načinu izbora projektov niso bile najustreznejše.
Ministrstvo za zdravje je v vlogi tako imenovanega sodelujočega ministrstva izvedlo prvi javni razpis za izbor projektov energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju. Ta javni razpis odstopa od običajne prakse izvajanja investicij na področju zdravstvene dejavnosti, kar je mogoče povezati z nejasno urejenimi razmerji z omenjenimi javnimi zavodi glede stavb, ki jih imajo v uporabi, in načina financiranja investicij vanje. Razpis je vseboval neustrezne pogoje in zahteve ob dejstvu, da je Republika Slovenija lastnica nepremičnin in Ministrstvo za zdravje neposredno odgovorno za stavbe, ki jih uporabljajo javni zavodi na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti (bolnišnice, inštituti, klinični centri).
Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi izvaja izbiro projektov za energetsko sanacijo javnih stavb še na drugih področjih, pri katerih se prav tako lahko pojavi tveganje, da razmerja med lastniki in uporabniki teh javnih stavb ter način izvajanja in financiranja investicij javnih zavodov niso jasno urejena.
Celotna vrednost sofinanciranih projektov energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju je zaradi višje stopnje sofinanciranja od prvotno načrtovane bistveno manjša. Računsko sodišče je ugotovilo, da je Ministrstvo za gospodarstvo brez ustreznih vsebinskih podlag spremenilo tudi vrednosti kazalnikov.
Računsko sodišče Republike Slovenije je Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za zdravje podalo več priporočil za učinkovitejšo porabo javnih sredstev, predvsem glede načina izbire projektov ter izvajanja in financiranja investicij v stavbe, katerih lastnica je Republika Slovenija.
