Računsko sodišče je na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) ter Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) izvedlo revizijo dveh interventnih ukrepov s področja ohranjanja obstoječih delovnih mest, in sicer ukrepa Delno subvencioniranje polnega delovnega časa in ukrepa Delno povračilo nadomestila plače, ter treh ukrepov s področja spodbujanja zaposlovanja – ukrep Zaposli.me, ukrep Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010 ter ukrep Subvencije za samozaposlitev –, da bi izreklo mnenje o tem, ali so bili ti ukrepi (v nadaljevanju: revidirani ukrepi) v obdobju od 1. 1. 2008 do 28. 5. 2012 uspešni in učinkoviti.
Medtem ko je računsko sodišče pripisalo neustrezno in nerealno načrtovanje števila vključenih oseb in obsega potrebnih sredstev za izvedbo interventnih ukrepov širši nepripravljenosti Republike Slovenije na zaostrene razmere poslovanja ob gospodarski in finančni krizi ter časovni nujnosti ukrepanja, pa je kot največjo slabost načrtovanja ocenilo, da ministrstvo in zavod v fazi načrtovanja interventnih ukrepov nista ugotovila obsega zmanjšanja naročil in števila ogroženih delovnih mest zaradi gospodarske krize, pri načrtovanju ukrepov s področja spodbujanja zaposlovanja pa interesa delodajalcev in brezposelnih oseb po subvencioniranem (samo)zaposlovanju. V fazi načrtovanja ni bila opravljena analiza učinkov posameznih že izvedenih in predvidenih ukrepov, predvsem pa ni bila opravljena primerjava razmerja med stroški in učinki posameznih ukrepov.
Računsko sodišče zato meni, da ministrstvo in zavod revidiranih ukrepov nista v celoti ustrezno načrtovala, a sta kljub temu v fazi načrtovanja in priprave obeh interventnih ukrepov delovala učinkovito, saj sta interventna zakona uspela pripraviti v kratkem obdobju in ob uspešnem sodelovanju socialnih partnerjev.
Interventna ukrepa sta bila uspešno izvedena, saj so bili cilji glede števila ohranjenih delovnih mest med izvajanjem oziroma šest mesecev po zaključku izvajanja teh ukrepov doseženi, prav tako sta bila uspešno izvedena dva od treh revidiranih ukrepov na področju spodbujanja zaposlovanja. Tako so bili cilji pri ukrepu Zaposli.me in ukrepu Subvencije za samozaposlitev glede števila vključenih oseb oziroma števila samozaposlitev doseženi, prav tako pa je bil dosežen pričakovani rezultat glede ohranitve samozaposlitev po preteku izvajanja ukrepa. Cilj glede števila vključenih oseb v okviru ukrepa Zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb pa ni bil dosežen.
Ukrep Delno povračilo nadomestila plače v delu, ki se nanaša na usposabljanje delavcev, ni bil učinkovit, ker podjetja usposabljanj niso izvedla v načrtovanem obsegu, zato tudi namenska sredstva za usposabljanje niso bila porabljena. Tudi aktivnosti pri izvajanju ukrepov za spodbujanje zaposlovanja bi lahko bile bolj učinkovite in bolj gospodarne. Možnosti za izboljšave so po oceni računskega sodišča v skrajšanju postopkov ter pripravi analiz rezultatov izvedenih in načrtovanih ukrepov, predvsem pa v primerjavi učinkov in rezultatov med posameznimi ukrepi in njihovem upoštevanju pri izvajanju nadaljnjih aktivnosti. Ministrstvo in zavod bi z ustreznejšim oblikovanjem pogojev, kriterijev in meril za izbor brezposelnih oseb in delodajalcev lahko zmanjšala tveganje učinka ''mrtve teže'', to je tveganje pri interventnih ukrepih, da delodajalci delavcev ne bi odpustili, tudi če ne bi prejeli pomoči, oziroma tveganje pri ukrepih spodbujanja zaposlovanja, da so subvencijo prejele osebe, ki bi se zaposlile oziroma samozaposlile tudi, če subvencije ne bi prejele. Tako bi prispevala k bolj gospodarni rabi namensko dodeljenih sredstev.
Ukrepi ministrstva in zavoda so bili v obdobju, na katero se nanaša revizija, načrtovani in dejansko izvedeni tako, da zagotavljajo predvsem doseganje kratkoročnih učinkov, pričakovani dolgoročni rezultati ukrepov pa so bili skromno zastavljeni in brez učinkovitih instrumentov, s katerimi bi zavod lahko dejansko vplival na njihovo doseganje, zato obstaja tveganje, da bodo učinki ukrepov le kratkoročni, še posebno učinki obeh interventnih ukrepov, ki sta bila načrtovana ob predvidevanju, da naj bi gospodarska kriza trajala največ eno leto.
Ministrstvo in zavod sta doseganje ciljev in pričakovanih rezultatov spremljala preveč poenostavljeno in nista analizirala rezultatov načrtovanih in že izvedenih ukrepov, predvsem pa nista analizirala stroškovne upravičenosti zneskov subvencij ter učinka ''mrtve teže''. Tako ni bilo ocenjeno število oseb, ki bi jih bili delodajalci, tudi če ne bi prejeli subvencije, pripravljeni obdržati v delovnem razmerju oziroma jih zaposliti. Ohranitve delovnih mest zato ni mogoče v celoti pripisati zgolj izvajanju obeh interventnih zakonov, števila novih zaposlitev pa tudi ne zgolj izvajanju vseh treh revidiranih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Po oceni računskega sodišča sta ministrstvo in zavod z interventnima ukrepoma zgolj začasno omilila posledice gospodarske in finančne krize ter zagotovila le začasno ohranitev delovnih mest. Prav tako zaposlitev brezposelnih oseb v okviru ukrepa Zaposli.me in ukrepa Zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb v večini primerov ni dolgotrajna, saj so zaposleni po izteku obdobja subvencionirane zaposlitve pogosto ponovno vključeni v Evidenco brezposelnih oseb.
Računsko sodišče meni, da ministrstvo in zavod z izvedenimi interventnimi ukrepi ter z izvajanjem subvencioniranega zaposlovanja brezposelnih oseb nista trajneje izboljšala zaposlenosti ciljnih skupin na trgu dela. Trajnejši učinek (ohranitev zaposlitve) je zaznati le pri subvencioniranju samozaposlitev. Tako je kljub ukrepom število brezposelnih v obdobju, na katero se nanaša revizija, naraščalo, kar je sicer mogoče pripisati tudi nadaljevanju in poglabljanju gospodarske in finančne krize.
Zavod med izvajanjem revizije podatkov o številu ohranjenih delovnih mest 12 oziroma 18 mesecev po izteku subvencionirane zaposlitve še ni imel, zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bili predvideni dolgoročni rezultati pri ukrepih Zaposli.me in Zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb doseženi.
Računsko sodišče je ministrstvu in zavodu podalo priporočila za izboljšanje učinkovitosti pri izvajanju ukrepov s področja spodbujanja zaposlovanja, predvsem jima je priporočilo, naj proučita, kako je mogoče prispevati k zmanjšanju učinka ''mrtve teže'' ter izboljšanju dolgoročnih učinkov (ohranitve zaposlitve) ukrepov subvencioniranega zaposlovanja brezposelnih oseb.
