Računsko sodišče je revidiralo smotrnost ravnanja Javnega zavoda Kobilarna Lipica (v nadaljevanju: Kobilarna Lipica), Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstva za kulturo, katerega delovno področje je 10. 2. 2012 prešlo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki od 10. 2. 2012 nadaljujejo z delom kot Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pri razmejevanju javne službe in gospodarske dejavnosti v Kobilarni Lipica. Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti ravnanja Kobilarne Lipica in vlade pri ustanovitvi družbe Lipica Turizem, d. o. o., Sežana (v nadaljevanju: družba Lipica Turizem), učinkovitost ravnanja Kobilarne Lipica pri razmejevanju prihodkov in odhodkov med Kobilarno Lipica in Lipico Turizem in učinkovitost ravnanja Kobilarne Lipica, vlade, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri načrtovanju, porabi in izvajanju nadzora nad porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje javne službe v Kobilarni Lipica.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo ravnanje Kobilarne Lipica in vlade pri ustanovitvi družbe Lipica Turizem neučinkovito, saj je Kobilarna Lipica s soglasjem vlade za opravljanje gospodarske dejavnosti ustanovila družbo Lipica Turizem, ne da bi pripravila strateški načrt družbe ter primerne ekonomske in pravne analize, ki bi izkazovale izpolnjevanje pogojev za uspešno poslovanje družbe Lipica Turizem ter potrebni znesek njenega ustanovitvenega kapitala. Kobilarna Lipica na družbo Lipica Turizem ni prenesla obveznosti do dobaviteljev in terjatev do kupcev, ki so nastale v Kobilarni Lipica iz izvajanja gospodarske dejavnosti, kljub temu da je bilo v Pogodbi o prenosu dejavnosti to določeno. Ob prenosu gospodarske dejavnosti s Kobilarne Lipica na družbo Lipica Turizem je svet Kobilarne Lipica sprejel odločitev, da se s Kobilarne Lipica na družbo Lipica Turizem prenese zgolj oprema, ne pa tudi obveznosti, ki so že nastale pri izvajanju gospodarske dejavnosti v Kobilarni Lipica. V skladu s pristojnostmi, ki izhajajo iz Zakona o Kobilarni Lipica in statuta Kobilarne Lipica, bi moral svet Kobilarne Lipica vladi predlagati spremembo načina izločitve gospodarske dejavnosti iz Kobilarne Lipica v družbo Lipica Turizem, ustrezno višino osnovnega kapitala družbe in spremembo Zakona o Kobilarni Lipica.
Družba Lipica Turizem ves čas od njene ustanovitve posluje neuspešno, zato jo je Kobilarna Lipica kot edini ustanovitelj, kljub zakonskim omejitvam namenske porabe sredstev, v letu 2010 dokapitalizirala v vrednosti 1.800.000 evrov, od tega na neustrezen način pridobljenih 1.500.000 evrov iz proračuna Republike Slovenije. Na podlagi rebalansa programa dela in finančnega načrta naj bi se ta sredstva porabila za izvajanje nalog Kobilarne Lipica v letu 2010, hkrati pa so bila v izkazu računa finančnih terjatev in naložb načrtovana za povečanje kapitalskih deležev. Vlada je kljub tej neusklajenosti in predvideni nenamenski porabi dala soglasje k rebalansu programa dela in finančnega načrta.
Kobilarna Lipica ob pripravi Akta o ustanovitvi družbe Lipica Turizem, ki ga je sprejel svet Kobilarne Lipica in s katerim se je ob izdaji soglasja k ustanovitvi družbe Lipica Turizem seznanila vlada, nista poskrbeli za ustrezen nadzor in vodenje v družbi Lipica Turizem, saj imenovanje osebe, ki je hkrati direktor v Kobilarni Lipica in družbi Lipica Turizem, in oseb, ki so hkrati tudi v nadzornih odborih Kobilarne Lipica in družbe Lipica Turizem, pomeni konflikt zastopanja interesov in predstavlja veliko tveganje za neupravičeno in nenamensko rabo sredstev Kobilarne Lipica v korist družbe Lipice Turizem.
Ravnanje Kobilarne Lipica pri razmejevanju prihodkov in odhodkov je bilo neučinkovito. Družba Lipica Turizem je na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju in sodil v poslovnih knjigah izkazala 1.743.484 evrov prihodkov od ogleda kobilarne, predstav, šole jahanja in vožnje s kočijo, kljub temu da so te storitve v skladu s predpisi in akti Kobilarne Lipica določene kot del javne službe v Kobilarni Lipica. Prav tako je storitve trženja in prodaje storitev, ki so povezane z izvajanjem njene javne službe, oddala neposredno družbi Lipica Turizem in kljub temu v poslovnih knjigah izkazala in plačala stroške porabljenega reklamnega materiala in oglaševanja v skupni vrednosti 135.585 evrov.
Direktor Kobilarne Lipica je z delitvijo prihodkov in odhodkov med Kobilarno Lipica in družbo Lipica Turizem od prireditev dopustil, da je družba Lipica Turizem neupravičeno prejela 211.328 evrov sponzorskih sredstev. Kobilarna Lipica je plačala 40.134 evrov stroškov za delavce na teh prireditvah, sodnike, delegate in druge predstavnike ter stroške trženja prireditev in v letu 2010 izplačala 103.406 evrov za stroške komunikacijske podpore ob 430. obletnici kobilarne, kljub temu da bi morala te stroške poravnati družba Lipica Turizem. Prav tako je neustrezno uredila razmejevanje stroškov dela skupnih služb in stroškov dela zaposlenih, ki sodelujejo na predstavah, ter jim neupravičeno izplačala stimulacije v vrednosti 44.680 evrov.
Kobilarna Lipica je dala družbi Lipica Turizem brezplačno v uporabo nepremične in drugo premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije, stroške amortizacije tega premoženja v vrednosti 1.805.515 evrov in stroške zavarovalnih premij, stroške varovanja in stroške nadomestila uporabe stavbnega zemljišča v skupni vrednosti 830.379 evrov pa plačala sama.
Ravnanje Kobilarne Lipica, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vlade pri načrtovanju, porabi in nadzoru nad porabo sredstev v Kobilarni Lipica ni bilo učinkovito. Vlada ni ustrezno razmejila nalog in odgovornosti med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvom za kulturo ter je Kobilarni Lipica za leti 2009 in 2010, v nasprotju z Zakonom o javnih financah, zagotovila dodatna sredstva iz proračunske rezervacije.
Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nista izvajali neposrednih pozivov za predložitev programa dela in finančnega načrta, na podlagi katerih bi s Kobilarno Lipica pred sprejetjem proračuna Republike Slovenije uskladili potrebni obseg sredstev in zagotovili namensko porabo sredstev. Vlada je izdajala soglasja k programom dela in finančnim načrtom, kljub temu da ti niso zagotavljali potrebnega obsega sredstev za poslovanje in tudi ne namenske porabe sredstev v Kobilarni Lipica.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za kulturo nista zagotovili ustreznega nadzora nad namensko porabo sredstev v Kobilarni Lipica. V pogodbah o zagotovitvi sredstev iz proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog javne službe nista ustrezno določili namena financiranja, dinamike in podlag za izplačilo sredstev. Sredstva sta izplačevali na podlagi zahtevkov, ki niso predstavljali verodostojne knjigovodske listine, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Ministrstvo za kulturo je izplačalo zahtevek v vrednosti 1.500.000 evrov, čeprav je Kobilarna Lipica navedla, da naj bi bila sredstva porabljena za izvajanje določenih nalog v Kobilarni Lipica, oseba, ki je odobrila zahtevek za izplačilo sredstev, pa je bila kot članica sveta Kobilarne Lipica seznanjena, da se sredstva porabijo za dokapitalizacijo družbe Lipica Turizem in ne za namene, navedene v zahtevku.
Na podlagi ugotovitev je računsko sodišče Kobilarni Lipica, vladi, Ministrstvu za kmetijstvo in okolje in Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport podalo priporočila, ter zahtevalo popravljalne ukrepe. Od vlade je zahtevalo proučitev ustreznosti vloge dveh ministrstev pri financiranju in nadzoru dejavnosti Kobilarne Lipica ter proučitev možnih sprememb organiziranja in lastništva družbe Lipica Turizem. Od Ministrstva za kmetijstvo in okolje je zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov in podalo priporočila s področja izplačevanja proračunskih sredstev, zahtevalo pripravo načrta aktivnosti za določitev normativa za stroške vzreje in reje konja ter priporočalo opredelitev standarda reje in vzreje konj lipicanske pasme. Od Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov s področja izplačevanja proračunskih sredstev, zahtevalo ločitev funkcije skrbnika pogodbe od članstva v svetu Kobilarne Lipica in proučitev ustreznosti zaščite kulturnega spomenika oziroma zavarovanega območja v delu zemljišč, ki niso namenjena izvajanju javne službe. Od Kobilarne Lipica je zahtevalo pripravo verodostojnih zahtevkov za izplačila proračunskih sredstev, ustrezno ureditev izvajanja storitev trženja, poračun neupravičenih stroškov, ki so bremenili javna sredstva, ustrezno izkazovanje prihodkov od izvajanja javne službe in sponzorskih sredstev, sprejem novih sodil za delitev stroškov skupnih služb in delitev stroškov, povezanih z objekti, ter podalo priporočilo glede vodenja nekaterih analitičnih evidenc.
Predstavitev z novinarske konference
