Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti priprave in izvedbe projekta drugi tir železniške proge Divača–Koper v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2020. Računsko sodišče meni, da Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za infrastrukturo pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom nista bila učinkovita, ker v strateških načrtih nista predvidela aktivnosti za proučitev upravičenosti dvotirnosti proge. Vlada je 2TDK, Družbo za razvoj projekta, d.o.o. ustanovila prehitro, s predlogom posebnega zakona samo za drugi tir je parcialno urejala izvedbo investicije v javno železniško infrastrukturo, pri čemer ministrstvo ni zagotovilo primerne javne razprave. Prav tako ob potrditvi investicijskega programa ni bila zaprta finančna konstrukcija projekta. Vlada in ministrstvo sta bila delno učinkovita pri nadziranju izvajanja projekta. Ministrstvo namreč ni zagotovilo, da bi mu Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) redno poročala o izvajanju svojih nalog, in zato ni moglo pregledovati, usmerjati in nadzirati realizacije aktivnosti. Vlada bi morala še pred ustanovitvijo Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta proučiti, ali mu lahko zagotovi pogoje za njegovo učinkovito delovanje.
DRSI kot investitor ni bila učinkovita, ker v obdobju, ko je vodila investicijo, ni zagotovila potrjenega investicijskega programa, ni imela vzpostavljenih notranjih kontrol za preverjanje ustreznosti dobavljenih študij, njihove vsebinske popolnosti in nadaljnje uporabnosti in ni izkazala upravičenosti izvedbe naročil pravnih, svetovalnih storitev in storitev medijske podpore, namenjene vzpostavitvi pogojev za realizacijo projekta prek družbe 2TDK. DRSI ni zasledovala zgolj cilja izpolnjevanja investitorskih obveznosti, ampak tudi zagotavljanja likvidnosti družbi 2TDK.
2TDK je bila kot investitor delno učinkovita, ker pred začetkom izvajanja postopkov javnega naročanja ali njihovim prevzemom ni vzpostavila notranjih pravil, podlag in procesov.
Računsko sodišče je vladi in DRSI podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, od vlade pa zahteva tudi pripravo odzivnega poročila.
