Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike za Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast v programskem obdobju 2014–2020 v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2017 (v nadaljevanju: obdobje, na katero se nanaša revizija).
Tretja prednostna os Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast (v nadaljevanju: tretja prednostna os) je ena od štirinajstih prednostnih osi Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljevanju: operativni program), na podlagi katerega je Republiki Sloveniji na voljo 3,07 milijarde evrov pravic porabe iz proračuna Evropske unije (v nadaljevanju: proračun EU). K temu znesku mora Republika Slovenija dodati še 750 milijonov evrov iz javnih in zasebnih virov.
V obdobju, na katero se nanaša revizija, je veljalo, da znesek razpoložljivih sredstev za tretjo prednostno os znaša 717 milijonov evrov, od česar so pravice porabe iz proračuna EU znašale 526 milijonov evrov in sredstva nacionalne udeležbe 191 milijonov evrov. S spremembo operativnega programa v decembru 2017 se je znesek razpoložljivih sredstev znižal na 609 milijonov evrov, saj je bil del sredstev prenesen na druge prednostne osi. Pravice porabe iz proračuna EU znašajo 445 milijonov evrov.
Tretja prednostna os je bila sprva po znesku pravic porabe iz proračuna EU najpomembnejša prednostna os v okviru operativnega programa, po spremembi operativnega programa konec leta 2017 pa je zdrsnila na drugo mesto. Kljub njeni finančni pomembnosti je izvajanje tretje prednostne osi potekalo relativno počasi v primerjavi z drugimi prednostnimi osmi operativnega programa. Z 9,2 odstotka dodeljenih in pogodbeno vezanih pravic porabe iz proračuna EU je bila namreč ta prednostna os na predzadnjem mestu, izplačila upravičencem pa so znašala le 1 odstotek pravic porabe iz proračuna EU. Za nastale izdatke v obdobju, na katero se nanaša revizija, še ni bilo zahtevanih povračil od Evropske komisije.
Zaradi vzpostavitve potrebnih podlag za pričetek črpanja sredstev operativnega programa in za izvajanje ukrepov tretje prednostne osi ter tudi zaradi izvajanja aktivnosti, povezanih s črpanjem sredstev iz prejšnjega programskega obdobja 2007–2013, pri katerih je sodelovalo oziroma jih je izvajalo tudi ministrstvo, črpanje sredstev na tretji prednostni osi ni bilo mogoče takoj, ko so bila sredstva na voljo. Izvajanje tretje prednostne osi je potekalo z zamudo glede na načrte ministrstva. Zamude so nastajale tako v fazi priprave kot tudi v fazi izvedbe javnih razpisov. Javni razpisi so bili objavljeni kasneje, kot je ministrstvo predvidevalo, pa tudi postopek izbora operacij je pri polovici javnih razpisov trajal dlje, kot je bilo predvideno v objavljenih besedilih javnih razpisov. Prvi javni razpis je bil objavljen 27. 5. 2016. Do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, so ministrstvo in njegovi izvajalski organi v okviru tretje prednostne osi objavili 18 javnih razpisov v skupni vrednosti 44,5 milijona evrov, od katerih kar petina sredstev ni bila dodeljena. Ministrstvo je na zahtevo računskega sodišča po obdobju, na katero se nanaša revizija, pripravilo analizo vzrokov za tako velik razkorak med razpisanimi in dodeljenimi sredstvi.
Zamiki pri izvajanju javnih razpisov se odražajo tudi v zamikanju načrtovane porabe na kasnejša leta obdobja upravičenosti izdatkov, ki traja do konca leta 2023. V obdobju, na katero se nanaša revizija, se je načrtovana poraba evropskih sredstev na tretji prednostni osi za zadnja štiri leta tega obdobja povečala s prvotnega 24,1 odstotka na kar 56,9 odstotka. Prestavljanje izvedbe na kasnejša leta povečuje tveganje, da v primeru nastalih nepravilnosti ne bo na razpolago dovolj časa za ponovno uporabo sproščenih sredstev za financiranje drugih projektov. Računsko sodišče zato opozarja na obstoj tveganj za izgubo sredstev, ki so Republiki Sloveniji na voljo iz proračuna EU.
Na podlagi pregleda vsebine objavljenih javnih razpisov je računsko sodišče ugotovilo, da so javni razpisi sicer povezani s cilji operativnega programa, vendar imajo nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na prispevek javnih razpisov k doseganju ciljev, zastavljenih v operativnem programu. Pri merilih za ocenjevanje in izbor operacij je računsko sodišče v nekaterih primerih ugotovilo pomembne pomanjkljivosti, kot so odsotnost merila o kakovosti operacije, pomanjkljiva povezava med merili za ocenjevanje in cilji javnega razpisa ter možnost za subjektivno presojo posameznega merila. Iz naziva tretje prednostne osi sicer izhaja, da naj bi ministrstvo spodbude na tej prednostni osi namenilo dinamičnemu in konkurenčnemu gospodarstvu za zeleno gospodarsko rast. Kljub temu je bil vpliv operacije na okolje vključen med merila za ocenjevanje pri manj kot polovici javnih razpisov, vendar pa ni bil odločujočega pomena za pridobitev sofinanciranja.
Nekatere pomanjkljivosti je računsko sodišče ugotovilo tudi na področju kazalnikov, ki jih ministrstvo želi doseči z izvedbo javnih razpisov. Ministrstvo je pri javnih razpisih načrtovalo in spremljalo kazalnike, ki so določeni v operativnem programu. Za vsak posamezni javni razpis ministrstvo lahko ugotovi njegov prispevek k načrtovanim kazalnikom učinka, medtem ko s podatki o tem, koliko bo izvedba posameznega javnega razpisa pripomogla k doseganju pričakovanih rezultatov, ne razpolaga. Poleg tega je računsko sodišče za javne razpise, ki jih je izvedlo ministrstvo, ugotovilo, da v nekaterih primerih povezava med kazalniki v različnih podlagah ni bila jasno razvidna, da ministrstvo ni določilo takšnih kazalnikov, ki bi zagotavljali izvedbo tistih aktivnosti, zaradi katerih bi se kazalniki pričakovanih rezultatov dejansko zvišali, in da je ministrstvo v pogodbah o sofinanciranju določilo tudi kazalnike, ki so bili doseženi že s tem, ko je upravičenec prejel subvencijo.
Računsko sodišče je izreklo mnenje, da je bilo poslovanje ministrstva pri črpanju sredstev tretje prednostne osi v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno učinkovito.
Računsko sodišče je med revizijskim postopkom ministrstvo seznanilo s predvidenimi popravljalnimi ukrepi. Ker je ministrstvo pred zaključkom revizijskega postopka izvedlo aktivnosti, s katerimi je sprejelo ustrezne popravljalne ukrepe, računsko sodišče v izdanem revizijskem poročilu od ministrstva ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, je pa ministrstvu podalo več priporočil za izboljšanje poslovanja.
