Računsko sodišče je revidiralo uspešnost črpanja sredstev evropskega proračuna iz programskega obdobja 2004–2006. Revizija se je nanašala na obdobje od leta 2004 do 30. 6. 2009. Uspešnost Slovenije pri črpanju evropskih sredstev je računsko sodišče ugotavljalo za sredstva, ki so na voljo (odobrene pravice) na podlagi Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije 2004–2006, Programa pobude Skupnosti Equal 2004–2006, iz Kohezijskega sklada in na podlagi Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006.
Revizija je bila izvedena pri institucijah, ki imajo vlogo organa upravljanja oziroma plačilnega organa pri obravnavanih področjih pomoči. To so:
- Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter
- Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Računsko sodišče je črpanje evropskih sredstev obravnavalo po posameznih področjih pomoči, in sicer s treh vidikov, tako da je primerjalo odobrene pravice iz programa:
- s plačili, ki jih je Evropska komisija nakazala Sloveniji,
- s sredstvi, ki so že postala prihodek državnega proračuna in
- z vrednostjo poslanih zahtevkov za plačilo Evropski komisiji.
Do 30. 6. 2009 je Slovenija največ sredstev pridobila na podlagi Enotnega programskega dokumenta Republike Slovenije 2004–2006 in Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006, ki sta po znesku odobrenih pravic tudi največja. Na podlagi teh dveh programov Slovenija lahko pridobi 519,1 milijona evrov oziroma 72,45 odstotka vseh odobrenih pravic iz obravnavanih programov. Pri obeh programih je Evropska komisija Sloveniji na namenske podračune nakazala skupno 493,1 milijona evrov oziroma 95 odstotkov odobrenih pravic iz posameznega programa, kar je največ, kar lahko država pridobi pred zaključkom programov. Prav tako je bilo v okviru navedenih dveh programov Evropski komisiji poslanih največ zahtevkov za plačilo in evidentiranih največ prihodkov v državnem proračunu.
V obdobju od leta 2004 do 30. 6. 2009 je Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz Programa Equal, ki je po vrednosti najmanjši in predstavlja 0,86 odstotka vseh odobrenih pravic na podlagi obravnavanih programov pomoči. Slovenija je na namenski podračun Programa Equal prejela za 4,2 milijona evrov evropskih sredstev oziroma dve tretjini začetnih odobrenih pravic. Prihodke v državnem proračunu je realizirala v višini polovice začetnih odobrenih pravic, v enakem odstotku je Evropski komisiji posredovala zahtevke za plačilo. Evropska komisija je zaradi prepočasnega izvajanja zmanjšala odobrene pravice tega programa.
Iz Kohezijskega sklada je Slovenija do 30. 6. 2009 pridobila na namenski podračun za 117,2 milijona evrov prilivov oziroma dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov. Slovenija je poslala Evropski komisiji zahtevke za plačilo za približno dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov in za približno toliko je evidentirala prihodkov v državnem proračunu. Projekti Kohezijskega sklada se še izvajajo, zaključiti se morajo do 31. 12. 2010.
Računsko sodišče je tudi prikazalo, kakšen je bil v posameznih letih neto položaj državnega proračuna do evropskega proračuna in kakšen je bil neto položaj Slovenije do evropskega proračuna. Državni proračun je v letih 2007 in 2008 iz evropskega proračuna prejel manj sredstev, kot jih je vanj vplačal, in sicer v letu 2007 za 8,6 milijona evrov manj in v letu 2008 za 64,7 milijona evrov manj ter tako izkazoval negativen neto položaj do evropskega proračuna. V letih 2004, 2005, 2006 in prvi polovici leta 2009 pa je državni proračun do evropskega proračuna izkazoval pozitiven neto položaj.
Neto položaj Slovenije kot celote, ki vključuje državni proračun in prilive na namenske podračune ter prejemnike izven državnega proračuna, do evropskega proračuna je bil v celotnem obravnavanem obdobju, torej od leta 2004 do 30. 6. 2009 pozitiven. To pomeni, da je bilo Sloveniji iz evropskega proračuna nakazanih več sredstev, kot jih je vanj vplačala. Slovenija kot celota je bila v navedenem obdobju neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna.
Računsko sodišče je tudi preverilo, kako je Slovenija načrtovala prihodke iz evropskega proračuna v državnem proračunu. Ugotovilo je, da je bil v obdobju med letoma 2004 in 2008 najmanjši razkorak med načrtovanimi in realiziranimi prihodki na področju skupne kmetijske politike, največji pa na področju kohezijske politike, kjer se načrtovanje v tem obdobju ni izboljševalo. Računsko sodišče je Ministrstvu za finance in Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko podalo priporočilo za učinkovitejše načrtovanje prihodkov iz evropskega proračuna v državnem proračunu.
Evropska Komisija je izdala Sklep Komisije z dne 15. julija 2010 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL L št. 184 z dne 17. 7. 2010, str. 6). Iz sklepa je razvidno, da je Republiki Sloveniji pri Programu razvoja podeželja 2004-2006 obračunan finančni popravek v višini 2.280,860 evrov iz razloga pozne izvedbe postopkov preverjanja in izterjave pri dveh ukrepih programa. Ker se je obdobje revizije zaključilo 30. junija 2009, navedeni sklep ni bil predmet revizije, zato te finančne korekcije nismo mogli preveriti.
